Sredi julija sem doživela eno najboljših dogodivščin svojega življenja doslej. In sicer v Turčiji.
Celo preteklo šolsko leto smo z nekaterimi sošolci delali na različnih nalogah, ki so nam jih naložili v Space Campu v Turčiji. Od oblikovanja ‘mission patcha’ za našo namišljeno misijo, do ustvarjanja igrače, ki bi delovala v vesolju. Prav zaradi teh opravljenih nalog smo dobili štipendijo za obisk Space Campa kraju Izmir v Turčiji.
Ko smo v Izmirju pristali z letalom, so se nam odprla vrata v nov, magičen in čarobni svet vesolja. Namestili smo se v sobe in takoj začeli z delom. Čez cel teden smo imeli toliko dela, da praktično ni bilo časa za počitek. Preskusili smo najrazličnejše simulatorje za delo v vesolju in sodelovali na simulacijah pravih vesoljskih misij. Prav res smo imeli polne roke dela.
Space Camp pa ni bil zanimiv samo z vidika novih izkušenj, ampak tudi zaradi spoznavanja novih ljudi. Spoprijateljila sem se z učenci iz veliko držav: Grčije, Romunije in seveda Turčije. Za vedno mi bodo ostali v spominu, saj menim, da prijateljev nikoli ne pozabiš.
A vsega lepega je enkrat konec, tudi Space Campa. Slovo je bilo grenkosladko, a smo si obljubili, da bomo za vedno ostali v stikih.
Hvala vsem, ki so mi omogočili to neverjetno izkušnjo: Space Campu v Turčiji in njihovemu vodstvu, mojemu učitelju Uroš Medarju, ki nas je spremljal na tej poti, slovenski ekipi in učencem iz vseh držav. Prav res sem uživala. Hvala!
