Kako sem postala Bosanka (za en teden)

Prejšnji teden smo z družino šli na enotedenski roadtrip po Bosni in Hercegovini. Bilo je prečudovito. Prvi dan smo se na poti ustavili pri izviru reke Plive, nato pa smo nadaljevali pot do Mlinčićev – čudovitih majhnih mlinov sredi majhnih slapov. Od tam smo se odpravili v Jajce, kjer smo prenočili.

Naslednji dan smo se sprehodili po Jajcu, si ogledali znameniti slap v središču mesta in odšli v muzej Avnjoa. Nato smo se podali na pot proti Sarajevu.

Tretji dan je bil posvečen le Sarajevu. Šli smo na voden ogled mesta (med hojo se je ptič dvakrat pokakal name!), si ogledali znamenito Baščaršijo in odšli v muzej War Childhood Museum. Bil je zelo zanimiv, a hkrati tudi zelo pretresljiv.

V jutru, ki je sledilo, smo se usedli v avto in si šli ogledati Titov skrivni bunker v Konjic – neverjetno, kako je velik.

Ko smo se vračali v Sarajevo, smo se ustavili še v Predoru upanja, preko katerega so med obleganjem Sarajeva v mesto dovažali hrano in druge potrebščine.

Naslednji dan smo vstali zelo zgodaj, saj smo imeli kar dolg spisek stvari, ki smo jih načrtovali. Najprej smo si šli ogledat zapuščeno stezo za bob, ki so jo zgradili za olimpijske igre. Tja smo se peljali z gondolo, bob stezo je bilo res zanimivo videti, saj v Sloveniji nimamo nobene. Preden smo se odpeljali naprej v Mostar, smo se ustavili še na bureku.

Šesti dan smo se odpravili v Blagaj Tekijo – stari samostan Dervišev ob prečudovitem izviru reke Bune (na sliki). Nato smo odšli do slapov Kravice. Ob slapovih in jezeru okoli njih smo ostali cel dan. Tam smo se sproščali, se kopali in imeli prav fino.

Zadnji dan je bil najdaljši in hkrati najbolj dolgočasen dan. Cel dan smo se samo peljali. 6 ur se je spremenilo v 7 nato v 8 … Skratka, na koncu smo za pot domov porabili celih 11 ur.

Naše potovanje v Bosni je bilo izjemno doživetje. Hrana je odlična, ljudje izjemno prijazni in toliko lepih naravnih čudes lahko vidiš, da je kar noro. Zelo priporočam obisk.